|
|
|
|
| LEADER |
02613nma a2200493 u 4500 |
| 001 |
EB002039397 |
| 003 |
EBX01000000000000001183063 |
| 005 |
00000000000000.0 |
| 007 |
cr||||||||||||||||||||| |
| 008 |
220822 ||| slv |
| 020 |
|
|
|a 961635874X
|
| 100 |
1 |
|
|a Božovič, Miran
|
| 245 |
0 |
0 |
|a Telo v novoveški filozofiji
|h Elektronische Ressource
|
| 260 |
|
|
|a Ljubljana
|b ZRC SAZU, Založba ZRC
|c 2002
|
| 300 |
|
|
|a 1 electronic resource (264 p.)
|
| 653 |
|
|
|a okazionalizem
|
| 653 |
|
|
|a philosophical aspect
|
| 653 |
|
|
|a human body
|
| 653 |
|
|
|a utilitarianism
|
| 653 |
|
|
|a filozofski vidik
|
| 653 |
|
|
|a duh
|
| 653 |
|
|
|a telo
|
| 653 |
|
|
|a Philosophy: epistemology & theory of knowledge / bicssc
|
| 653 |
|
|
|a Bog
|
| 653 |
|
|
|a mind
|
| 653 |
|
|
|a človeško telo
|
| 653 |
|
|
|a God
|
| 653 |
|
|
|a occasionalism
|
| 653 |
|
|
|a materializem
|
| 653 |
|
|
|a Western philosophy: Medieval & Renaissance, c 500 to c 1600 / bicssc
|
| 653 |
|
|
|a materialism
|
| 653 |
|
|
|a body
|
| 653 |
|
|
|a utilitarizem
|
| 041 |
0 |
7 |
|a slv
|2 ISO 639-2
|
| 989 |
|
|
|b DOAB
|a Directory of Open Access Books
|
| 490 |
0 |
|
|a Philosophica
|
| 500 |
|
|
|a Creative Commons (cc), https://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/
|
| 028 |
5 |
0 |
|a 10.3986/961635874X
|
| 856 |
4 |
0 |
|u https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/view/1603/6701/1536-1
|7 0
|x Verlag
|3 Volltext
|
| 856 |
4 |
2 |
|u https://directory.doabooks.org/handle/20.500.12854/80399
|z DOAB: description of the publication
|
| 082 |
0 |
|
|a 120
|
| 082 |
0 |
|
|a 140
|
| 082 |
0 |
|
|a 100
|
| 520 |
|
|
|a Knjiga obravnava nekatera pojmovanja odnosa med telesom in filozofijo v 17. in 18. stoletju, natančneje v okazionalizmu, francoskem materializmu in britanskem utilitarizmu. Razdelek o okazionalizmu med drugim obravnava Malebranchevo pojmovanje telesa prvega človeka, ki je določalo njegova filozofska prepričanja, to pa celo do te mere, da je sprememba v njegovi fiziologiji, do katere je prišlo ob grehu, usodno zaznamovala ves nadaljnji potek zgodovine filozofije. Razdelek o materializmu poskuša rekonstruirati filozofijo, ki jo razvija sámo telo, ki je pri Diderotu dobesedno prišlo do besede. Trdno prepričan, da telo ve o samem sebi več, kot ve duh o njem, Diderot razvije filozofijo materializma kot govor telesa o samem sebi. Razdelek o utilitarizmu pa med drugim obravnava Benthamovo filozofijo telesa po smrti in sámo telo, katerega posmrtna usoda je rezultat te filozofije, namreč filozofovo lastno ohranjeno telo oziroma tako imenovano avto-ikono, ki je bilo v očeh utilitarističnega modreca tisto, ki bo po smrti »njegov lastni jaz«.
|