|
|
|
|
| LEADER |
02183nma a2200385 u 4500 |
| 001 |
EB002039610 |
| 003 |
EBX01000000000000001183276 |
| 005 |
00000000000000.0 |
| 007 |
cr||||||||||||||||||||| |
| 008 |
220822 ||| slv |
| 020 |
|
|
|a 9616500708
|
| 100 |
1 |
|
|a Klepec, Peter
|
| 245 |
0 |
0 |
|a Vznik subjekta
|h Elektronische Ressource
|
| 260 |
|
|
|a Ljubljana
|b ZRC SAZU, Založba ZRC
|c 2004
|
| 300 |
|
|
|a 1 electronic resource (336 p.)
|
| 653 |
|
|
|a philosophy
|
| 653 |
|
|
|a 21. st.
|
| 653 |
|
|
|a sodobna filozofija
|
| 653 |
|
|
|a subjekt
|
| 653 |
|
|
|a Philosophy: epistemology & theory of knowledge / bicssc
|
| 653 |
|
|
|a 21st century
|
| 653 |
|
|
|a contemporary philosophy
|
| 653 |
|
|
|a subject
|
| 653 |
|
|
|a Western philosophy, from c 1900 - / bicssc
|
| 653 |
|
|
|a filozofija
|
| 041 |
0 |
7 |
|a slv
|2 ISO 639-2
|
| 989 |
|
|
|b DOAB
|a Directory of Open Access Books
|
| 490 |
0 |
|
|a Philosophica
|
| 500 |
|
|
|a Creative Commons (cc), https://creativecommons.org/licenses/by/4.0/
|
| 028 |
5 |
0 |
|a 10.3986/9616500708
|
| 856 |
4 |
2 |
|u https://directory.doabooks.org/handle/20.500.12854/80455
|z DOAB: description of the publication
|
| 856 |
4 |
0 |
|u https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/view/1774/7380/1325-1
|7 0
|x Verlag
|3 Volltext
|
| 082 |
0 |
|
|a 120
|
| 082 |
0 |
|
|a 100
|
| 520 |
|
|
|a Delo se loteva vprašanja aktualnosti pojma subjekta v filozofiji in politiki skozi analizo tistih avtorjev, ki so ga domnevno najbolj radikalno pokopali: pokaže, da vznik radikalno novega in problematika subjekta zavzema osrednje mesto v Deleuzovi filozofiji, kakor tudi v Lyotardovi pozni misli posvečeni praznini, v Foucaultovi obravnavi biopolitike in biooblasti, v delu Negrija in Hardta o Imperiju, ter nazadnje v Badioujevi predelavi temeljnih filozofskih kategorij biti, resnice in subjekta, na osnovi katerih je dandanes znova možna renesansa filozofije. Ta ima po Badiouju štiri razsežnosti, ki se v delu Vznik subjekta nenehno prepletajo: »V osnovi želja filozofije implicira razsežnost upora: ni filozofije brez nezadovoljstva mišljenja v njegovem soočenju s svetom, kakršen je. Pa vendar želja filozofije vključuje tudi logiko: to je, prepričanje v moč argumenta in uma.«
|